Sporočilo
  • EU Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah

    Ta spletna stran uporablja piškotke za upravljanje avtentikacije, navigacijo in druge funkcije. Z uporabo naše spletne strani se strinjate, da smemo namestiti takšne piškotke na vašo napravo.

    Oglejte si Direktivo o zasebnosti in elektronskih komunikacijah

DOJENJE ALERGIČNEGA MALČKA

Vprašanja

Vprašanje:

Ali lahko prosim ocenite koristnost nadaljnjega dojenja našega 14-mesečnega sina, ki je nagnjen k alergijam. Ali sina dojenje še varuje pred alergijami? Mati in oče namreč ne živiva več skupaj, oče želi, da dojenje prekinem zaradi nemotenega zagotavljanja skrbništva, mene pa skrbi, da bi daljše prekinitve dojenja zaradi zagotavljanja stika z otrokovim očetom lahko povečale otrokovo zdravstveno izpostavljenost do alergij.

Odgovor:

Situacija, ko se mati in oče dogovarjata za skrbništvo in stike z otrokom, je za vsako družino zelo težka in posebna. Strokovno je dokazano, da je otrok, ki se po prvem letu še doji in ki se doji na lastno pobudo (to pa je mogoče, kadar je njegov stik z materjo čim manj moten), bolj imunsko odporen in bolje zavarovan pred razvojem alergij kot otrok, ki materinega mleka ne prejema. Dovolite, da to pojasnim z argumenti in navedbo nekaterih znanstvenih raziskav. Hkrati želim poudariti, da LLLI ni naklonjena izrivanju očeta, temveč podpira otrokovo naravno potrebo po vzpostavljanju kakovostnega odnosa z obema skrbnima staršema.

Priporočilo
Svetovna zdravstvena organizacija WHO, UNICEF in LLLI priporočajo, naj bo materino mleko primarna hrana otroka vse prvo leto, pri čemer naj matere polno dojijo vsaj šest mesecev, ob gosti hrani pa tudi drugo leto ali dlje, dokler materi in otroku tako ustreza. Kjer je v družini zgodovina alergij (so alergični drugi družinski člani) in so otroci nagnjeni k alergijam ali dokazano alergični, je trajanje dojenja v drugem letu in dlje zanje velikega zdravstvenega pomena.

Utemeljitev
Materino mleko konec prvega leta običajno v povprečju zadosti okoli 75 odstotkov otrokovim potrebam po vseh hranilih. Nekateri alergični otroci vse prvo leto in še malo po tem nagonsko zavračajo vso ali večino goste hrane in se želijo pogosto dojiti. Gre za naravni obrambni mehanizem, ki h alergijam nagnjenega otroka varuje, da čim kasneje pride v stik s potencialnimi alergeni v hrani. Če je tak otrok (ob ponujanju nealergene goste hrane) dojen in se lahko doji na lastno pobudo (brez urnika oz. omejevanja števila in časa podojev), je prek materinega mleka optimalno, kolikor je v moderni družbi sploh mogoče, zavarovan pred vplivi alergenov. Znanstveno je dokazano, da imajo ljudje, ki so bili dojeni in ki so potencialno alergena živila začeli uživati čim kasneje (po prvem ali, najbolje, po tretjem letu), bistveno manj možnosti za razvoj alergij v otroštvu in odraslem življenju.
Ker je ena glavnih nalog materinega mleka, da otrokovo prebavno pot in vse sluznice v telesu (oči, usta, nos) »prepleska« oz. okrepi z imunološko zaščitno plastjo, da so čim manj prepustne za vstop virusov, bakterij in alergenov, je dojenje enako pomembna zaščita tudi pred zunanjimi patogeni in alergeni, ki ne izvirajo iz hrane (cvetni prah idr.).
Stališče LLLI je, da bi bilo idealno dojiti vsakega otroka dotlej, dokler sam ne preraste potrebe po dojenju. Ker življenje ni idealno, LLLI pravi, naj dojenje poteka, dokler materi in otroku ustreza. Povprečje trajanja dojenja je pri človeku dve do štiri leta. Dojenje do/prek dveh let je običajno v večini svetovnih kultur; v razvitem svetu je zaradi načina življenja postalo neobičajno šele v minulih sto letih.


Materino mleko kot zaščita pred alergijami – kako deluje
Dojenje ima glede alergij dvojno korist: je preventiva in način zdravljenja alergijskih bolezni. Zaščita pred alergijskimi reakcijami in večja odpornost pred okužbami sta največkrat citirani imunološki prednosti dojenja. Vsak peti otrok kaže znake alergij do starosti 20 let (R. Lawrence, A guide for the Medical profession, 1994). Število otrok, nagnjenih k alergijam, se je v minulih 20 letih podeseterilo. Raziskava, objavljena v medicinski reviji Lancet, ki je spremljala otroke do 17. leta (Saarinen & Kajosaari, 1995), je dokazala, da dojenje zmanjšuje obolevnost za alergijami vsaj ves čas adolescence.
Dojenček ob rojstvu nima funkcionalnega imunskega sistema in ga gradi več let. Prek materinega mleka se oskrbuje z živimi encimi, protitelesi (imunoglobulini) in koristnimi bakterijami. Materino mleko ima sposobnost tvoriti natanko določeno vrsto protiteles. Otrok prek dojenja materi v obliki mikrobov sporoča, katera protitelesa potrebuje, njen imunski sistem pa pripravi obrambo za oba.
Večjemu tveganju so izpostavljeni otroci, ki imajo v družini zgodovino alergij; verjetno gre za neustrezno, povečano izločanje imunoglobulina E (IgE) in zmanjšano tvorbo celic T, ki sta pomembni komponenti pri alergijskih odzivih (Riordan, Auerbach, Breastfeeding and Human Lactation, 1993).

Psihološko-socialni vidik
Zaradi vidnih alergijskih simptomov (kolike, bruhanje, driska, kri v blatu, ekcemi in najrazličnejše oblike dermatitisov) v razvitem svetu obišče pediatra tretjina majhnih otrok. Zaradi alergij ima kronično bolezen tretjina otrok do 17. leta (Lawrence, 1994). Alergije pa lahko bistveno vplivajo tudi na vedenje otroka – prizadenejo otrokova občutja, misli in dejanja (razdražljivost, nemirnost). Dokazano je, da najpogostejši alergen, kravje mleko, pri dojenčkih in malčkih povzroča nespečnost.

Materino mleko - kravje mleko
Seznami najpogostejših alergenov se razlikujejo od otroka do otroka. Kravje mleko je daleč v vrhu vseh. V kravjem mleku je več kot 20 substanc, ki so za človeka dokazano alergeni (Stiegler, Preventive Dietary Management: Prenatal, Nonatal and Infancy, 1985). Dojenčki, hranjeni s prilagojenim mlekom, sedemkrat pogosteje razvijejo alergijo na kravje mleko od dojenih otrok (R. Lawrence). V naši družbi prevladuje tendenca, da materino mleko ob postopnem odstavljanju od dojenja nadomeščamo s kravjim mlekom in izdelki iz njega. Manjkrat kot je otrok podojen in dlje kot je ločen od matere, več je možnosti, da bo prej prišel v stik s kravjim mlekom in razvil alergijo. Manj dojenja pomeni tudi prepustnejše sluznice telesa za vdor drugih alergenov iz okolja. Materino mleko naj bo čim dlje otrokovo edino mleko.

Stališče LLLI do navezovanja odnosa z materjo in očetom
Doječe matere se znajdejo v izjemno težki situaciji, kadar se razidejo z otrokovim očetom in si tako mati kot oče želita z otrokom preživeti dovolj časa. Otrok potrebuje kakovosten odnos z obema staršema. LLLI podpira pogosto navezovanje otroka z očetom na način, ki omogoča nemoteno ohranjanje dojenja, ki naj traja dokler otroku in materi tako ustreza. To je optimalno za trenutno in prihodnje zdravje njunega otroka.
Dokler se otrok doji, LLLI spodbuja tak dogovor med staršema, po katerem so obiski prilagojeni posamezni družini in pri katerih se upošteva: 1. čas, ki ga je majhen otrok vajen in zlahka zmožen preživeti brez matere, 2. starost otroka, pri čemer je za dojenčke in malčke, dojene na lastno pobudo, bolje večje število krajših stikov z očetom, in 3. možnost postopnega podaljševanja stikov tedaj, ko otrok doseže določene razvojne mejnike v ločevanju od matere, ti pa so od otroka do otroka lahko zelo različni.

Telefonsko svetovanje

  • Maja 051/759 034
  • Alenka 04/5741 415

  • Mateja 031/491 148

  • Irena 059/037 524 (popoldne)
  • Urška 01/518 60 90 (dopoldne)

  • Ana 051/318 214 (dopoldne)