Sporočilo
  • EU Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah

    Ta spletna stran uporablja piškotke za upravljanje avtentikacije, navigacijo in druge funkcije. Z uporabo naše spletne strani se strinjate, da smemo namestiti takšne piškotke na vašo napravo.

    Oglejte si Direktivo o zasebnosti in elektronskih komunikacijah

DOJENJE PO PRVEM LETU

Vprašanja

Vprašanje:

Zanima me, kako je z dojenjem po prvem letu, ali otroku prinaša koristi ali ga ovira v razvoju. Naš fantek je star dve leti in se še vedno rad podoji. Nekateri v družini temu odkrito nasprotujejo in zahtevajo, da moram dojenje prekiniti, saj kot pravijo, s tem otroku delam škodo.

Odgovor:

UNICEF in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporočata polno dojenje v prvi polovici prvega leta, nato pa ob gosti hrani še vsaj do starosti dve leti oz. dlje, če sta mati in otrok za to. Avtoritete na področju dojenja v svetu, na čelu z LLLI, soglašajo, da bi se dojenje idealno nadaljevalo, dokler otrok potrebe ne preraste naravno; pri večini otrok med drugim in četrtim letom. Povprečna doba dojenja je pri človeku ocenjena na okoli štiri leta. Ker svet ni idealen, pa pravimo, naj se dojenje nadaljuje toliko časa, dokler otroku in materi ustreza.

V »razviti« družbi je dolgo dojenje v zadnjem stoletju postalo manj pogosto in manj sprejemljivo zaradi spremenjenega načina življenja, drugačnega odnosa do materinstva, zaradi tehnološkega napredka (možnosti izdelave umetnega mleka in trženja otroške hrane), vpliva medijev, ki dojke predstavljajo kot seksualni simbol, njihovo osnovno funkcijo pa potiskajo v ozadje. Kulturno je postala sprejemljiva navezanost otrok na igračke in umetne bradavice (stekleničke in dude).

Antropološke raziskave

Naravne potrebe otrok se skozi tisočletja niso dosti spremenile. To potrjujejo antropološke raziskave, npr. ta časovna primerjava (vir: Beyond Toddlerhood, Priscilla Young Colletto, Leaven, št. 1/1998): Stari Egipt – trajanje dojenja tri leta, Kitajska in Japonska zgodnjega 20. stoletja – dojenje 4-5 let, Burma, Kenija in Bolivija v letih 1940-1950 – dojenje 3-5 let, Inutke (Eskimke) okoli leta 1950 – 7 let, dojijo od nekdaj najdlje v zgodovini. Še primerjava z drugimi primati, človeku podobnimi opicami – mladič se doji 5-6 let.

Antropologinja Katherine Dettwyler pojasnjuje, da mnogi primati odstavijo svoje mladiče, ko poženejo prvi stalni kočniki. Pri modernem človeku je to v starosti pet in pol do šest let. Tudi človekov imunski sistem dozori približno pri šestih letih; sklepamo lahko, da je materino mleko otroku skozi evolucijsko preteklost zagotavljalo aktivno imunost približno do te starosti. Sodeč po antropoloških teorijah se je praksa dojenja do šestega leta pri človeku skrajšala z uporabo ognja, a je odvisno od načina prehranjevana, dostopnosti kakovostne hrane in od kulturnih vplivov, ostala v navedenih okvirih. Nepričakovano izrazito skrajševanje dobe dojenja na manj kot leto dni in opuščanje dojenja na račun hranjenja z umetnim mlekom je značilno le za zadnjih sto let človeške zgodovine, pa še to predvsem v razvitem svetu oz. na območju vpliva prehranskih multinacionalk.

Čustveni in psihični vplivi

Psihološki proces odstavljanja od dojenja je zapleten in zajema mikrobiološko, biokemično, prehransko, imunološko in psihološko prilagoditev obeh, matere in otroka. Nobena raziskava doslej ni argumentirano strokovno utemeljila, da bi bilo dojenje po prvem letu škodljivo za otroka in njegov psihični razvoj. Taka škodljivost bi bila v današnjem času mogoča v okoliščinah, ko bi večji otrok izrazito pokazal (in verjetno povedal), da se noče dojiti, mati pa bi nadaljevala in z otrokom čustveno manipulirala. Nekaj takih primerov je javnosti znanih; šlo je za čustveno manipulacijo z otroci, starimi okoli 7-9 let. Zaradi takih redkih anomalij, kakršne se pojavljajo na vseh področjih skrbi in vzgoje otrok, bi težko trdili, da je dojenje malčka patološko oz. psihično škodljivo. Malčka, starega npr. 2-4 leta, ni mogoče na ta način čustveno manipulirati, saj odločno odkloni, ko se noče več dojiti.

Raziskave o dolgem dojenju so pokazale, da se povprečen malček, kadar še ima potrebo po dojenju, v tej navezi počuti bolj varnega, da ob odraščanju laže navezuje odnose z ljudmi, da razvije občutek za spoštovanje oz. tolerantnost, samozavest in neodvisnosti. Dojenje mu pomeni varnostno mrežo, v katero se zateka čedalje redkeje in jo naravno ali ob postopni spodbudi matere zapusti tedaj, ko je pripravljen. Potrdilo se je tudi, da podaljšano dojenje ne vpliva na otrokovo sprejemanje seksualnosti.

Materino mleko ima po prvem letu tri funkcije: prehrambno, ki postopoma izgublja na pomenu, zaščitno, ki je nadalje pomembna pri krepitvi malčkovega imunskega sistema, in čustveno, ki je pomembna toliko, kolikor jo otrok individualno potrebuje.

Manjša tveganja za bolezni pri otroku in materi

Po uvajanju goste hrane se sestava materinega mleka prilagodi potrebam rastočega otroka. Mleko kljub zmanjševanju količine ohranja visok delež hranil in imunološka zaščita ostaja visoka – poraste delež maščob, beljakovin in železa, poveča se relativna koncentracija protiteles.

S podaljšanjem dojenja prek prvega leta se dodatno zmanjšuje tveganje za vrsto obolenj pri otroku, npr. za debelost, črevesne in druge okužbe, diabetes, raka, alergije, astmo, bronhitis, vnetja ušes, več dojenja pomeni manj kariesa, boljši razvoj čeljusti in govora itd.. Pri materi podaljšano dojenje na prvem mestu pomeni manjše tveganje za raka na dojkah in rodilih, manj osteoporoze, manj slabokrvnosti.

Materino mleko v kasnejših letih krepi otrokovo črevesje kot prvo linijo obrambe pred boleznimi in otroka dobro hidrira. To je zelo pomembno pri preprečevanju črevesnih okužb, ki so pri majhnih otrocih pogoste in (zaradi bruhanja in drisk) nevarne.

Pomembna prednost podaljšanega dojenja je preprečevanje alergij v otroštvu in odraslosti. Raziskava, objavljena v ugledni medicinski reviji Lancet, ki je spremljala zdravje otrok do 17. leta (Saarinen in Kajosaari 1995), je dokazala, da dojenje v prvih letih pomembno zmanjša obolevnost za alergijami vsaj do adolescence. Zaščita pred alergijskimi reakcijami in povečana odpornost pred okužbami sta v strokovnih virih največkrat citirani imunološki prednosti dojenja.

Malčki, ki še pijejo materino mleko, zaužijejo manj kravjega mleka, ki je problematično živilo današnjega časa; vsebuje prek 20 snovi, ki so za človeka potencialno alergene (Stiegler, Preventive Dietary Management: Prenatal, Nonatal and Infancy, 1985). Dojenje po prvem letu pripomore k zmanjševanju črevesnih krčev, drisk, kožnih obolenj in kroničnih bolezni, ki so lahko posledica preobčutljivosti na kravje mleko.

Telefonsko svetovanje

  • Maja 051/759 034
  • Alenka 04/5741 415

  • Mateja 031/491 148

  • Irena 059/037 524 (popoldne)
  • Urška 01/518 60 90 (dopoldne)

  • Ana 051/318 214 (dopoldne)