Sporočilo
  • EU Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah

    Ta spletna stran uporablja piškotke za upravljanje avtentikacije, navigacijo in druge funkcije. Z uporabo naše spletne strani se strinjate, da smemo namestiti takšne piškotke na vašo napravo.

    Oglejte si Direktivo o zasebnosti in elektronskih komunikacijah

KAKO SI POMAGAMO PRI POPORODNI OTOŽNOSTI IN DEPRESIJI

Vprašanja

Težavna čustva (jeza, strah, tesnoba, žalost, obup in podobno) po rojstvu otroka so lahko zelo obremenjujoča. Mnoge matere, ki jih zagrabita poporodna otožnost ali depresija, so obkrožene s prijateljicami ali sorodnicami, za katere se zdi, da so po porodu okrevale hitro in z lahkoto. Nikar se ne primerjajte z drugimi.

 

T. i. poporodno otožnost doživlja od 50 do 70 odstotkov mater, čeprav mnoge o tem ne govorijo. To blago in začasno stanje lahko pripišemo hormonskim spremembam, ki zaznamujejo čas po porodu, veliki odgovornosti za novorojenčka, spremembi življenjskega sloga, spremenjenemu telesnemu videzu in pa dednosti. (Če sta za poporodno otožnostjo ali depresijo trpeli vaša mati ali sestra, je verjetnost, da bosta ena ali druga prizadeli tudi vas, večja.)

 

Če se zdi, da občutki nemoči, malodušja in brezupa prevladujejo, da ste hudo utrujeni, zelo vznemirjeni, kronično nespečni, oz. če simptomi trajajo več kot nekaj tednov, poiščite pomoč – to si zaslužite. Posvetujte se z zdravnikom, poiščite pomoč psihologa, psihiatra ali nevladnih organizacij.

 

KAKO LAŽE PREŽIVETI TO ZAHTEVNO OBDOBJE?

 

1. Preživljajte čas z dojenčkom! Spomnite se, kako dolgo ste čakali na svojega dojenčka.

 

2. Počivajte! Počivajte! Počivajte! Zdaj je čas za uživanje z dojenčkom. Pustite se streči! Ko z dojenčkom pridete domov, vsaj prvih nekaj dni uživajte v razvajanju. Če ste rodili s carskim rezom ali če so porod spremljali zapleti, pa še dlje!

 

3. Dojenčka imejte ob sebi, tako se boste bolj spočili.

 

4. Ne zastavljajte si togih urnikov, saj se boste s tem po nepotrebnem znašli v stresu. Ravnajte se po dojenčkovih potrebah in svoji intuiciji.

 

5. Ogibajte se prevelikim naporom. Omejite trajanje in število obiskov. Pred gosti vam ni treba igrati popolne gostiteljice. Če se ogrnete v domačo haljo, najverjetneje ne bodo ostali predolgo.

 

6. Gibanje koristi. Vendar bodite pozorni na znake utrujenosti in nikar ne pretiravajte. Utrujenost in bolečina negativna čustva še poglobita.

 

7. Ko dojenček spi, pojdite tudi sami spat (ali vsaj počivat). To ni čas za gospodinjska opravila!

 

8. Pazite na pravilno prehrano. Zdravi prigrizki naj bodo ves čas pri roki. Dobro je uživati hranljivo hrano, ki jo lahko hitro pripravite. (Obiski naj sladkarije pojedo kar sami.) Poskrbite, da boste približno vsake tri ure zaužili dovolj kompleksnih ogljikovih hidratov (polnozrnatega kruha, riža, rži, krompirja, ovsa, polnozrnatih piškotov ipd.), tako da raven sladkorja v krvi ne bo pretirano nihala.

 

9. Pijte veliko tekočine. Vaše telo okreva, dodatna tekočina pa je za dojenje bistvena. Popijte veliko vode. Odlično so obnesejo tudi nesladkani sokovi. Izogibajte se kofeinu in gaziranim pijačam, ki so polne nekoristnih kalorij. Izogibajte se alkoholu oz. zavestno omejite uživanje alkoholnih pijač.

 

10. Priskrbite si pomoč pri gospodinjskih opravilih, kuhi in negi ostalih otrok. Prijatelje primite za besedo. Ko rečejo: »Če ti lahko kako pomagam, samo povej …«, naj vam ne bo nerodno prositi za pomoč.

 

11. Izdelajte prednostni seznam in varčujte z energijo. Vsa gospodinjska opravila niso enako pomembna.

 

12. Zahvalite se partnerju, kadar pomaga gospodinjiti, se ukvarja s starejšimi otroki ipd. Z malo hvaležnosti boste v teh dneh dosegli veliko.

 

13. Držanje za roko, objemanje in poljubljanje bo koristilo obema – tako vam kot partnerju.

 

14. Razvajajte se, to si zaslužite. Privoščite si nego obraza ali manikuro. Obiščite frizerja. Potopite se v kopel ali preberite kaj lahkotnega.

 

15. Pojdite ven. Uživajte na svežem zraku. Dojenčka vzemite s seboj, nosite ga v ruti, traku ali štorklji. Nikar ne poskušajte preveč in prezgodaj. Kondicijo pridobivajte počasi. Prisluhnite svojemu telesu.

 

16. Obkrožite se z drugimi materami. Poiščite skupino mater, s katerimi lahko pokramljate in si izmenjate izkušnje. Najdete jih npr. v telovadnih skupinah mater z otroki, na srečanjih društva La Leche League, na internetnih starševskih forumih, pri Združenju Naravni začetki ipd.

 

17. Naučite se tehnik za sproščanje ali meditacije. Naučite se kar najbolje izkoristiti trenutke miru, ki so vam na voljo. Delajte vaje za sproščanje.

 

18. Osredotočite se na tisto, kar delate. Usmerite se v sedanjost, dragoceni čas beži zelo hitro.

 

19. Z dojenčkom počnite zabavne reči. Z njim telovadite, hodite na sprehode, pojdite v park, naravo itd.

 

20. Telovadite oz. trenirajte v skladu z zdravnikovimi priporočili. Glede telesnih dejavnosti se posvetujte z zdravnikom (kako dolgo po porodu je treba počakati ipd.).

 

21. Do sebe ne bodite prestrogi, za okrevanje si dopustite dovolj časa. Fizično, hormonalno in psihično okrevanje po porodu utegne trajati dlje, kot ste pričakovali.

 

22. Čeprav so poporodne stiske do neke mere normalen pojav, pa si v primeru, ko trajajo predolgo ali ko se zdi, da obvladujejo vaše življenje, nemudoma aktivno poiščite pomoč. Pomembno je, da imate v tem času vso podporo, ki jo potrebujete.

 

23. Vse nasvete sprejemajte s pridržkom. Sledite materinski intuiciji! Sami veste, kaj je najboljše za vas in vašega otroka!

 

Več informacij o poporodni depresiji lahko dobite v Materinski knjižici, v porodnišnici ali lokalnem zdravstvenem domu in na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja www.gov.si/ivz . Pokličete lahko tudi na telefon mamaZOFA, telefon za pomoč pri obporodnih stiskah 051/245-013 ali se oglasite na spletnem forumu »Obporodne stiske« na www.med.over.net.

Telefonsko svetovanje

  • Maja 051/759 034
  • Alenka 04/5741 415

  • Mateja 031/491 148

  • Irena 059/037 524 (popoldne)
  • Urška 01/518 60 90 (dopoldne)

  • Ana 051/318 214 (dopoldne)