Sporočilo
  • EU Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah

    Ta spletna stran uporablja piškotke za upravljanje avtentikacije, navigacijo in druge funkcije. Z uporabo naše spletne strani se strinjate, da smemo namestiti takšne piškotke na vašo napravo.

    Oglejte si Direktivo o zasebnosti in elektronskih komunikacijah

TANDEMSKO DOJENJE

Vprašanja


Tandemsko dojenje je dojenje sorojencev, ki nista dvojčka. Pri tem gre lahko tudi za dojenje biološkega in posvojenega otroka.

 

Za mater, ki želi tandemsko dojiti, je koristno, če se na osnovi točnih informacij že v nosečnosti lahko pripravi na tandemsko dojenje in je seznanjena z različnimi situacijami, ki se lahko pojavijo, da bo kasneje laže reševala morebitne težave.

 

Pred porodom (pričakovanja, načrti)

 

Mati ima lahko mešane občutke. Ne glede na njena trenutna čustva je po porodu najbolje vzeti vsak dan posebej, brez vnaprej ustvarjenih idej o tem, kako bo.

 

Nekoliko starejši malčki že lahko dojamejo koncept čakanja. Če se mati s starejšim otrokom lahko pogovori o tem, kakšne potrebe je imel kot dojenček in kako se je odzivala nanje, mu s tem pomaga razumeti potrebe novorojenčka.

 

image058

Mati naj bo po rojstvu sorojenca čim manj ločena od starejšega otroka. Ne glede na to, ali se starejši otrok še vedno doji ali ne, je ločitev od matere zanj čustveno zelo težka.

 

Po rojstvu novorojenčka je pomembna tudi dodatna pomoč. Včasih za to lahko poskrbi oče, če pa se ponudi drug član družine, je pomembno, da razume svojo vlogo. Še pred porodom je osebi, ki bo priskočila na pomoč, potrebno pojasniti, da lahko najbolj pomaga tako, da skrbi za gospodinjstvo in pomaga pri starejšem otroku, medtem ko se mati osredotoči na novorojenčka.

 

Po porodu (praktični nasveti)

 

Kolostrum je skoncentrirana oblika hrane in vsebuje tudi specifične zaščitne snovi, ki jih potrebuje novorojenček. Sam kolostrum je v majhnih količinah na voljo do tretjega oz. četrtega dne po rojstvu, ko se količina mleka poveča. Takrat materino telo začne proizvajati prehodno mleko, po približno dveh tednih pa zrelo mleko.

 

Če se starejši otrok doji samo občasno, materi ni treba posebej ukrepati, da bo novorojenčku zagotovila potrebni kolostrum. V primeru, da se starejši otrok doji pogosto, mora imeti novorojenček prednost pri dojenju. Če ima mati v prvih tednih pomoč, se lahko npr. oče ali kdo drug posebej posveti starejšemu otroku, tako da bo mati lažje zadovoljila novorojenčkove potrebe pokolostrumu/mleku.

 

Ko starejši otrok vidi, da se sorojenec doji, se njegova želja po dojenju začasno lahko poveča. Dojenje starejšega otroka je več kot hrana – je vir tolažbe in bližine. Če ga je zaradi novo nastale situacije v družini strah ali se počuti ogroženega, je dojenje zanj lahko le zagotovilo, da je še vedno ljubljen in sprejet. Ko starejši otrok čuti, da se materina vez z dojenčkom poglablja, bo svojo vez z materjo morda želel utrditi tako, da jo bo prosil za dojenje ali bo njeno pozornost zahteval kako drugače.

 

Čeprav se je starejši otrok dojil tudi v nosečnosti, lahko vseeno pride do navala mleka, ko prsi postanejo napete in trde (posebej, če se novorojenček prve dni ne doji pogosto). Če se je starejši otrok pripravljen dojiti, je materi lahko v pomoč pri lajšanju težav. Medtem ko se nekateri starejši otroci ne želijo dojiti, dokler prsi niso spet mehke in takšne kot »običajno«, so drugi nad obiljem mleka zelo navdušeni.

 

Pri tandemskem dojenju zadostuje običajna higiena – redno kopanje ali prhanje, čista oblačila in običajna raven čistoče. Tudi če je sorojenec bolan, materi otrok ni treba omejiti na dojenje le na določeni strani, saj so bili družinski člani povzročiteljem bolezni izpostavljeni še pred pojavom simptomov. Izjema so glivice (soor), ki se prenašajo med materjo in dojenčkom, ter nekatere druge resne in zelo nalezljive bolezni. V tem primeru mati lahko vsakemu otroku dodeli določeno stran (dojko).

 

Mati, ki doji dva otroka, lahko občuti večjo žejo in lakoto kot tedaj, ko je dojila le enega otroka. Priporočljivo je, da ima pri roki hranljive prigrizke in vsaki dve do tri ure zaužije manjši obrok. Mati naj pije, kot ji narekuje njen občutek za žejo.

 

Pomembno je, da mati dovolj počiva. Če je le mogoče, naj si priskrbi pomoč v gospodinjstvu.

 

Vsaka mati se mora v okviru svoje družine sama odločiti, kako bo izvajala tandemsko dojenje. Za dojenčka je bistveno, da dobi mleko, ki ga potrebuje. Za nekatere matere je tandemsko dojenje enostavnejše, če so fleksibilne glede tega, kdo se doji prvi, na kateri dojki in kako dolgo.

 

Dojenčkove potrebe

 

Večina žensk, ki dojijo tandemsko, proizvede dovolj mleka za oba otroka, tako da se lahko dojita po želji (zakon ponudbe in povpraševanja). Za dojenčka je najboljši spremenljivi vzorec dojenja – t. j., da ni vedno eden prvi na vrsti in zatem še drugi, saj mleko ni vedno enako. Ker dojenček fizično potrebuje materino mleko, je zanj najbolje, če se ponavadi doji prvi. Za dojenčka je dobro tudi menjavanje strani, kar je bolje od omejevanja vsakega otroka le na določeno stran.

 

Če je mati zaskrbljena, ali dojenček dobi dovolj mleka, naj šteje polulane in pokakane plenice. V prvih šestih tednih mora bitipolulanih najmanj 6–8 tekstilnih oz. 5–6 plenic za enkratno uporabo; pokakane morajo biti vsaj 3. Po šestem tednu se številopokakanih plenic lahko zmanjša.

 


Potrebe starejšega otroka

 

Odziv starejšega otroka na tandemsko dojenje in morebitne omejitve dojenja je odvisen predvsem od njegove starosti, temperamenta in potrebe po sesanju. Nekateri otroci lahko sprejmejo omejitev dojenja na določen čas oz. kraj, drugi ne. Isti otrok lahko ob določenih delih dneva reagira povsem različno.

 

Mati naj poskuša najti rešitev, ki bo sprejemljiva zanjo in njeno družino – lahko preizkusi različne vzorce dojenja – npr. da doji oba otroka hkrati, spreminja zaporedje (kdo se doji prvi) ali starejšemu otroku dosledno zagotavlja dojenje, tako da na to lahko računa.

 

Mati bo morda želela uvesti nekakšen red pri dojenju starejšega otroka, tako da se ne bo dojil npr. en dan neprestano, naslednji dan pa nič – to bi namreč vplivalo na zalogo mleka. Če prsi niso redno izpraznjene, lahko pride do mastitisa.

 

Materine potrebe

 

Mati naj poskuša uskladiti svoje občutke s potrebami otrok in tandemsko dojenje organizirati tako, da bo prijetno tudi zanjo. Nekaterim materam se npr. zdi, da laže dojijo oba otroka hkrati, kot pa da dojijo »ves čas«. Matere lahko ob dojenju obeh otrok hkrati postanejo nemirne ali razdražljive in raje dojijo vsakega otroka posebej. Spet drugim ustreza, da se otroka dojita, kadar želita, saj to zmanjša pogostost konfliktov.

 

Če se materi tandemsko dojenje zdi prenaporno ali neprijetno, naj najde postopen in pozitiven način, kako odstaviti starejšega otroka.

 

Materini občutki o dojenju dveh otrok

 

Mnoge matere so motivirane za tandemsko dojenje, ker potrebam starejšega otroka želijo zadostiti tudi med nosečnostjo. Primarno so osredotočene na otroka, ki ga že imajo in ne toliko na nerojenega otroka, ki je še vedno tujec. Ko pa se dojenček rodi, se čustva mnogih mater dramatično spremenijo. Narava programira matere (posebej če mati in novorojenček uspešno začneta skupno pot v prvih dneh in tednih), da jih novorojenček povsem prevzame. Starejši otrok je nenadoma videti tako velik, mnoge matere moti, ker jim starejši otrok z dojenjem jemlje čas, ki bi bil sicer namenjen novorojenčku.

 

Tako dramatičnih, nasprotujočih si čustev ne občutijo vse matere. Če pa že, imajo občutek krivde in so vznemirjene – posebej, če so se za tandemsko dojenje odločile zaradi starejšega otroka in potem čutijo zamero, ko se hoče dojiti. Vse to je normalen pojav. Do negativnih čustev bi namreč lahko prišlo tudi v primeru, če mati starejšega otroka ne bi več dojila. V primeru, da je prisotno dojenje, se negativna čustva pogosto osredotočijo ravno v to. Seveda vse skupaj ne pomeni, da mati nikoli več ne bo uživala v dojenju starejšega otroka.

 

Nihanje razpoloženja po porodu je pogosto del procesa reorganizacije življenja in ponovnega postavljanja prioritet. Močna čustva se sčasoma umirijo. Čustvene prilagoditve in hormonske spremembe, ki jih po porodu občuti ženska, ji otežujejo, da bi bila ves čas racionalna in objektivna.

 

Nekatere matere se z negativnimi občutki spoprimejo tako, da starejšemu otroku skrajšajo čas dojenja, vendar ni nujno, da omejijo število podojev oz. da podoje odložijo. Starejšega otroka je mogoče zamotiti z drugimi aktivnostmi, dojenje je moč preložiti ali pa je možno predvidevati, kdaj bi se otrok rad dojil in mu namesto tega ponuditi malico.

 

Po celem dnevu ljubkovanja, nošenja, dotikanja in dojenja, se mati včasih počuti prenasičena s fizičnimi stiki in si želi nekoliko distance. Včasih se sprašuje, ali bo svoje telo še kdaj imela zase. Tudi takšni občutki nekaj povsem normalnega. Čeprav zaradi tandemskega dojenja mamica morda res več pestuje svoja otroka, bi starejši otrok tudi v primeru, da ga ne bi več dojila, še vedno potreboval njeno bližino in tolažbo.

 

Mati naj s partnerjevo pomočjo vsak dan skuša najti nekaj minut zase. Naj se okopa, oprha, gre na kratek sprehod. Že kratek čas »samote« lahko zelo pozitivno vpliva na razpoloženje.

 

Tandemsko dojenje zahteva kreativnost, pozitiven pristop in smisel za humor. Če ena ali vse od teh stvari niso prisotne, naj se mati pogovori z nekom, ki ji bo znal prisluhniti: partner, prijateljica ali druge matere, ki so tandemsko dojile, oz. oseba, ki podpira dojenje.

 

Lahko se zgodi, da mati s pozitivnim pristopom k tandemskemu dojenju kasneje ugotovi, da dejanske izkušnje niso v skladu z njenimi pričakovanji. Če je mati poskusila z različnimi načini dojenja obeh otrok in ji je še vedno neudobno, ali pa se nenadoma odloči, da s tandemskim dojenjem ne želi nadaljevati in ni pripravljena eksperimentirati, naj starejšega otroka postopno in ljubeče odstavi.

Telefonsko svetovanje

  • Maja 051/759 034
  • Alenka 04/5741 415

  • Mateja 031/491 148

  • Irena 059/037 524 (popoldne)
  • Urška 01/518 60 90 (dopoldne)

  • Ana 051/318 214 (dopoldne)