Sporočilo
  • EU Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah

    Ta spletna stran uporablja piškotke za upravljanje avtentikacije, navigacijo in druge funkcije. Z uporabo naše spletne strani se strinjate, da smemo namestiti takšne piškotke na vašo napravo.

    Oglejte si Direktivo o zasebnosti in elektronskih komunikacijah

DOJKE POSTANEJO PRENAPETE

Vprašanja

Prenapete dojke so neprijetno otekle. Čutimo, da so trde, tople in občutljive – kakor da jih bo vsak čas razneslo! Prenapetost je lahko boleča in utegne pripeljati še do drugih težav pri dojenju. Pomembno je prenapetost prepoznati, ko se pojavi, in takoj ukrepati.

 

KAJ SE DOGAJA?

 

Do prenapetosti prihaja najpogosteje v prvem tednu po porodu. Ko raven hormonov niha in začnejo prsi proizvajati večje količine mleka, se lahko zgodi, da materine dojke otečejo in se povečajo. Lahko se zdi, kot da se polnijo z mlekom in raztezajo, tako kot se razteza balon, ko ga polnite z vodo.

 

Dejansko pa prenapetost ne pomeni le težave z zalogo mleka. Začetek tvorbe in izločanja mleka sproži povečan dotok krvi v dojke. Ko se v prsnem tkivu nabere tekočina, dojka oteče. K sreči se oteklina zmanjša, ko se materino telo prilagodi procesu nastajanja mleka. Vaše dojke pozneje ne bodo več tako velike, tudi tedaj ne, ko bodo proizvajale zelo veliko mleka.

 

PREPREČEVANJE PRENAPETOSTI

 

Otroka vse od rojstva dalje dojite pogosto. Matere, ki dojijo kmalu po porodu in pogosto, imajo s prenapetostjo manj težav. Če bosta z otrokom bivala v sobi skupaj, kakor je pravilo  v porodnišnicah, ki nosijo UNICEF-ov naziv Novorojenčkom prijazne, potem vam ne bo težko dojiti vsako uro ali dve, sledeč otrokovim potrebam.

 

Dojenčka naučite, da se bo znal pravilno prisesati. Učinkovito sesanje pomaga preprečevati prenapetost.

 

Če imate zaspančka oz. če dojenček ne sesa, kot bi moral, si s prsno črpalko redno praznite dojki, zlasti kadar količina mleka naraste. S tem boste preprečili težave s prenapetostjo in si zagotovili zadostno količino mleka za čas, ko bo dojenček začel bolje sesati. Načrpano mleko lahko dojenček, ki pri prsih ne popije dovolj, dobi v skodelici, po žlički, s kapalko ali z brizgalko.

 

ZAKAJ JE PRENAPETOST POMEMBNO ODPRAVLJATI ?

 

Čeprav vam prenapetost utegne dajati občutek, da imate veliko mleka, ta lahko povzroči težave pri dojenju. Možno je, da se bo dojenček na prenapeto dojko teže prisesal. Oteklost ponavadi splošči bradavico in bradavični kolobar, zaradi česar dojenček ne more z ustnicami zajeti dovolj tkiva in učinkovito sesati. To oba – dojenčka in mamo – navda z nemočjo.

 

Dolgotrajnejša  prenapetost lahko vpliva na nastajanje mleka. Ko se mleko nabere v dojki, se proizvodnja upočasni. Če mleko iz dojke ni odstranjeno, ga bo materino telo proizvajalo manj. Obstajajo pa tudi dokazi, da lahko nenehna prenapetost poškoduje celice, ki pridelujejo mleko, kar prizadene proizvodnjo mleka, ko je dojenček starejši in se potrebe povečajo.

 

Prenapetost lahko pripelje tudi do zamašenih mlečnih vodov ali vnetja dojk (mastitisa). Čeprav je naštete težave mogoče reševati, ne da bi vam bilo treba prenehati dojiti, se jim je bolje izogniti in storiti vse, kar je mogoče, da olajšate prenapetost.

 

KAJ UKRENITI?

 

Če vaše dojke postanejo napete, trde, rdeče, sijoče ali celo grudaste, morate ukrepati in prenapetost omiliti. Oteklino je treba zmanjšati in ohraniti pretok mleka. Tule je nekaj predlogov:

 

Dojite pogosto, podnevi in ponoči. Dojenček, ki dobro sesa, je najboljše, kar se vam lahko zgodi, ko je treba mleko spraviti iz dojk. Novorojenček se mora v 24 urah podojiti vsaj osem do dvanajstkrat. Kadar so vaše dojke prenapete, jih podnevi ponudite dojenčku najmanj na dve uri, ponoči pa na dve do tri ure.

 

V času težav s prenapetostjo se izogibajte uporabi stekleničk, dud in dodatkov. Otrok naj sesa izključno pri prsih. Tako si mati olajša nelagodje in dojkam pomaga, da proizvodnjo mleka prilagodijo dojenčkovim potrebam. Če dojenček na dojkah ne dobi dovolj mleka, mu svoje iztisnjeno mleko dodajajte iz skodelice, po žlički, s kapalko ali z brizgalko.

 

Preverite, ali je dojenček pravilno prisesan. Njegova usta bi morala biti široko razprta in zajemati večji del tkiva. Bradavica bi morala segati globoko v ustno votlino, da lahko dojenček z dlesnimi molze razširjene mlečne vode pod bradavičnim kolobarjem. Prisluškujte, ali otrok požira, kot je treba: požirek po enem ali dveh potegih je znak, da sesa učinkovito.

 

Če je dojka prepolna, da bi se dojenček pravilno prisesal, si pred dojenjem iztisnite toliko mleka, da se bradavični kolobar zmehča. To opravite nežno: z roko ali s prsno črpalko, ki jo nastavite na najmanjšo jakost. Naj vas ne skrbi, da se bo zaradi izčrpavanja proizvodnja mleka povečala. Bolj pomembno je, da se dojenčku pomaga, da bo lahko mleko izsesal iz dojk. Šele tako bo vaš organizem dognal, koliko mleka naj sploh pridela.

 

Približno pol ure pred dojenjem si nataknite prsne školjke, ki bodo bradavicam  pomagale izstopiti. Prsna školjka je plastičen pripomoček, oblikovan kot skodelica, ki se nosi v nedrčku. Na sredi ima luknjo za bradavico. Pritisk na tkivo okrog bradavice povzroči, da bradavica izstopi, in spodbuja dojko k izcejanju mleka, s čimer deloma olajša nelagodje.

 

Nekaj minut pred dojenjem si na dojke položite topel obkladek. Delujejo blažilno in pomagajo mleku, da laže steče. S toplo mokro brisačo si povijte celotne prsi. Lahko pa stopite pod topel tuš in s hrbtom obrnjeni proti vodnemu curku pustite, da vam voda steče po prsih. Dojke izpostavljajte toploti samo tik pred hranjenjem. Toplota lahko namreč pritegne še več tekočine in oteklino še poveča.

Med posameznimi podoji si prsi hladite z ledeno vrečko. Ledeno vrečko obvezno zavijte v tenko brisačo, da zavarujete kožo.

 

Uporabite dovolj velik obkladek, ki bo pokril večino dojke, in ga pustite ležati od 15 do 20 minut. Lahko si pomagate z zdrobljenim ledom v plastični vrečki ali pa kratko malo z zavoji zamrznjene zelenjave. (Ne načrtujte, da boste zamrznjeno zelenjavo pojedli, če ste jo večkrat zaporedoma odtajali in spet zamrznili.)

 

Če želite, lahko za obkladke namesto ledu uporabite dobro očiščene surove liste zelenega zelja, ki si jih zatlačite v modrček. Nekatere matere poročajo, da to domače zdravilo učinkovito deluje proti prenapetosti dojk. Ko listi ovenijo (oz. po približno dveh urah), jih zamenjajte. Zeljne liste uporabljamo samo, dokler oteklina ne splahni. Če pa se pojavijo kožni izpuščaji ali drugi znaki alergij, z obkladki takoj prenehajte.

 

V pomoč vam bo tudi nedrček, ki nudi dobro oporo. Izogibajte se modelov s kostjo, ki lahko premočno pritiskajo na določene predele dojke.

 

Prosite zdravnika ali farmacevta, naj vam priporoči zdravilo, ki bi lahko preprečilo vnetje, olajšalo bolečino in zmanjšalo oteklino. Nekatera tovrstna zdravila smejo jemati tudi doječe matere.

 

Mnoge matere dobijo zaradi prenapetosti dojk rahlo vročino. Nobene potrebe ni, da bi prenehali dojiti ali da bi bilo treba mater in otroka ločiti.

 

Bodite pozorni na simptome, ki pričajo o okužbi dojke. Če je ta ali oni predel dojke videti vnet ali rdeč, če je vroč na dotik in če imate vročino nad 38,4ºC oz. simptome, ki spominjajo na gripo, je možno, da se v dojki razvija okužba. Posvetujte se z zdravnikom!  Priporočljivo je dojiti čim več na tisti dojki, kjer je prišlo do okužbe, saj dojenček najbolje izprazni dojko, kar je pri zdravljenju zelo pomembno. Če otroka odstavite, lahko okužbo še poslabšate.

 

Če boste ravnali v skladu z gornjimi napotki, bi se moralo stanje izboljšati v dnevu ali dveh. Če se to ne zgodi, pokličite svetovalko za dojenje, ki vam bo dala dodatne predloge. Morda boste morali izboljšati tehniko dojenja ali odkriti pot, da vaše dojke ne bodo več proizvajale presežkov mleka. Težave niso nerešljive, zlasti če se jih lotite takoj.

 

PRENAPETOST PO PRVEM TEDNU PO PORODU

 

Prenapetost se ponavadi pojavi v prvem ali drugem tednom po porodu, vendar pa lahko do nje prihaja tudi pozneje, če mati preskoči katerega od obrokov ali črpanj, pa tudi, kadar se dojenček ne more ali noče dojiti, kot bi se moral. Zgoraj našteti predlogi vam bodo pomagali olajšati napetost dojk. Hkrati premislite, zakaj imate težave s prenapetostjo in kaj lahko storite. Če si mleko, kadar ste ločeni od dojenčka, izčrpavate, bi ga morda morali črpati pogosteje.

 

Če imate dojke prenapete, ker dojenčka odstavljate, morda ne bi bilo slabo, če bi proces odstavljanja nekoliko upočasnili in dojkam dati možnost, da se prilagodijo manjšemu povpraševanju. Če v vašem primeru pogostejše dojenje ne pride v poštev, si z roko ali s črpalko iztisnite samo toliko mleka, da vam odleže.

Telefonsko svetovanje

  • Maja 051/759 034
  • Alenka 04/5741 415

  • Mateja 031/491 148

  • Irena 059/037 524 (popoldne)
  • Urška 01/518 60 90 (dopoldne)

  • Ana 051/318 214 (dopoldne)