Sporočilo
  • EU Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah

    Ta spletna stran uporablja piškotke za upravljanje avtentikacije, navigacijo in druge funkcije. Z uporabo naše spletne strani se strinjate, da smemo namestiti takšne piškotke na vašo napravo.

    Oglejte si Direktivo o zasebnosti in elektronskih komunikacijah

KATERE SO PREDNOSTI DOJENJA?

Vprašanja

TELESNE PREDNOSTI

Prva tekočina, ki jo novorojenček dobi iz materinih prsi, pravzaprav še ni pravo mleko, temveč rumenkasto mlezivo (kolostrum), ki ga je zelo malo, je pa izredno bogato z beljakovinami in s protitelesci. Zato ga nekateri imenujejo tudi "prvo otrokovo cepivo", saj je otrok, dokler je dojen, zaščiten pred mnogimi okužbami. Za približno polovico novorojenčkove odpornosti ima zasluge ravno mlezivo. Mlezivo ima še odvajalni učinek in pomaga k lažjemu izločanju prvega otrokovega blata. S tem se zmanjša tudi možnost zlatenice. Zaradi odvajalnega učinka kolostruma se poveča novorojenčkov apetit, pogostejše sesanje pa potem spodbuja nastanek "pravega" materinega mleka.

Mlezivo se postopoma spremeni v "zrelo" materino mleko v približno desetih do štirinajstih dneh po porodu. Vse do približno polovice otrokovega prvega leta je materino mleko najboljša in pravzaprav edina potrebna hrana oz. tekočina. Mleko vsake matere je namreč edinstveno prilagojeno potrebam njenega otroka, saj sestava mleka ni niti pri dveh materah povsem enaka - celo pri eni in isti materi se sestava mleka spreminja glede na starost otroka, iz dneva v dan, pa tudi v teku dneva. Celo v času enega dojenja se mleko spreminja: na začetku podoja je manj kalorično, tako da se otrok odžeja, pozneje pa priteče bolj mastno mleko, ki otroka tudi nasiti. Mleko matere nedonošenčka ima večjo vsebnost določenih snovi, ki zadovoljujejo njegove posebne potrebe.

Sestava mleka je pri različnih sesalcih različna. V materinem mleku je manj maščob in beljakovin kot v kravjem mleku. Tudi po sestavi so te bolj prilagojene potrebam človeka. Za človeškega "mladička", ki v primerjavi z npr. teličkom v prvem letu v telesnem smislu ne zraste dosti, je to obdobje izrednega pomena za razvoj zapletenih živčnih struktur, zlasti možganskih. Zato je v materinem mleku več laktoze (mlečnega sladkorja) in posebnih maščobnih kislin, ki ugodno vplivajo na razvoj finih živčnih struktur. Po mnenju nekaterih avtorjev naj bi bil to tudi razlog za nekoliko višji inteligenčni količnik otrok, ki so bili dojeni.

Materino mleko v več pogledih pozitivno vpliva na zdravje dojenčka. Je izredno lahko prebavljivo in ne povzroča zaprtja, dojence pa muči tudi manj trebušnih krčev. Z materinim mlekom prejema otrok protitelesca, ki ga varujejo pred boleznimi, ki jih je prebolela mati. Varovalno deluje tudi proti okužbam, zlasti pred vnetjem ušes, driskami, okužbami prebavil ter boleznimi dihalnih poti. Za dojene otroke je manj verjetno, da bodo zboleli za meningitisom, otroškim diabetesom in nekaterimi drugimi boleznimi. Dojenje podaljša dobo naravne imunosti proti mumpsu, ošpicam in otroški paralizi. Dojeni otroci so bolj odporni proti boleznim tudi kasneje v obdobju otroštva in celo v odrasli dobi. Ljudje, ki so bili kot otroci dojeni, med drugim manj obolevajo za rakom, vrednost holesterola pri njih je na normalnejši ravni in redkeje jih zaznamuje bolezenska debelost.

Nič nenavadnega ni, da v družini vsi zbolijo za kako nalezljivo boleznijo, razen dojenčka, ki od matere dobiva protitelesca. Tudi v primeru bolezni se le-ta običajno pojavi v milejši obliki. Dojenje preprečuje dehidracijo ter lajša in pospešuje otrokovo ozdravitev.

Dojenje je tudi najboljša zaščita pred alergijami tako v otroštvu kot v odraslosti. Pravilo narave je, da dojenčki praviloma niso preobčutljivi na hrano, ki jim jo je namenila narava. Pri dojenih otrocih se sicer lahko pojavijo težave, če mati s hrano vnaša v telo snov, na katero je otrok občutljiv in prihaja v stik z njo preko mleka. Vendar se stanje izboljša, če mati opusti uživanje tovrstne hrane.

Sama mehanika aktivnega sesanja (v primerjavi s pasivnim požiranjem po steklenički) spodbuja pravilen razvoj čeljusti, ustnih mišic in ličnih kosti, kar posledično zelo ugodno vpliva na razvoj otrokovega govora.

Ker mati prestavlja dojenčka z ene dojke na drugo, je to ugodno vpliva na otrokovo koordinacijo gibov.

Nekatere raziskave kažejo tudi na korelacijo med dojenjem in manjšim odstotkom primerov sindroma nenadne nepričakovane smrti dojenčkov.

Pogosto smo priča senzacionalističnemu poročanju medijev o številnih škodljivih snoveh iz okolja in hrane, ki naj bi jih vsebovalo materino mleko. Res je, da prehajajo vanj poleg številnih koristnih tudi nekatere škodljive snovi, ki jih je zaužila mati, vendar resni raziskovalci do danes še niso potrdili , da bi bil otrok, ki je hranjen z materinim mlekom, v nevarnosti. Celo v takšnih primerih ni, ko je bila živina, katere meso so uživale doječe matere, resno kontaminirana. Seveda je dobro, da se mati izogiba strupom iz okolja in da uživa hrano, ki je pridelana na čimbolj zdrav način. Koncentracijo kemikalij v prehrani lahko mati zmanjša tudi tako, da uživa manjše količine mesa, če izvor tega mesa ni preverjeno neoporečen, in da lahko  z njega obrezuje vso maščobo, v kateri se skladiščijo škodljive snovi. Z uporabo umetnega mleka se sicer morda izognemo posamezni škodljivi snovi, vendar se hkrati odrečemo celi vrsti koristnih plati dojenja.

ČUSTVENE PREDNOSTI

Ob številnih fizioloških prednostih dojenja za otrokovo zdravje in razvoj včasih zapostavimo izjemno pomembno čustveno področje, kjer je dojenje prav tako izjemnega pomena.

Dojenje je nevidna popkovina, ki po rojstvu znova poveže mater in otroka. Nekateri strokovnjaki v šali imenujejo naročje doječe matere "maternica z razgledom". Novorojenček  je ob rojstvu iz sveta mehkobe, toplote, varnosti, teme, pridušenih in ritmičnih zvokov, kjer je bilo v vsakem trenutku poskrbljeno za vse, nenadoma potisnjen v svet močnih dražljajev, hrupa, svetlobe, neposrednih dotikov ... V materinem naročju spet najde tisti prvinski občutek varnosti  ter najtesnejše povezanosti z osebo, s katero sta že devet mesecev prej preživela kot eno.

Zato ni naključje, da dojeni otroci manj jokajo. Ni jim treba namreč lačnim v joku čakati, kdaj bo mati zmešala umetno mleko in ga segrela ali ohladila na primerno temperaturo. Vse, kar lačni dojenčki potrebujejo, je z dojenjem vedno nemudoma pri roki: toplo naročje in mleko: čisto, v idealnih razmerjih in ravno pravšnje temperature. Sesanje pri prsih je tudi sicer najprijetnejša tolažba, kadar je otrok nerazpoložen, preutrujen ali bolan.

Ko otrok pije materino mleko, se je dotika, jo posluša, gleda in vonja. Tako ima možnost, spoznavati jo preko vseh čutil. Prav ta tesni stik med otrokom in materjo, ki daje po porodu obema občutek, da sta še vedno eno, je nujen, ker otrok prek njega razvije temeljni občutek zaupanja do sveta, ki mu bo v kasnejših razvojnih obdobjih v spodbudo, ko se bo podajal iz materinega naročja raziskovat širše okolje.

DOJENJE KORISTI TUDI MATERI

Rojstvo otroka je verjetno za vsako žensko eden najpomembnejših dogodkov v življenju.

Narava nas - tudi kar zadeva dojenje – preseneča s svojo kompleksnostjo in obenem preprostostjo. Matere imajo namreč globoko v sebi vgrajene mehanizme, s pomočjo katerih se instinktivno odzivajo na otrokovo potrebo po dojenju. Če jim le prisluhnejo, so lahko prepričane, da so storile najboljše za svojega otroka in zase.

V prvih tednih po porodu, ko so matere povsem prevzete nad dojenčkom, z dojenjem namreč koristijo tudi sebi - svojemu telesnemu in duševnemu zdravju, tako kratko- kot dolgoročno.

TELESNE PREDNOSTI DOJENJA ZA MATER

Dojenje je naravno nadaljevanje procesa reproduktivnega cikla, ki se je začel s spočetjem ter nadaljeval z nosečnostjo in s porodom. Če mati doji novorojenčka takoj po porodu, se med nosečnostjo vzpostavljeno ravnovesje hormonov ohrani dlje časa, kar zelo ugodno vpliva na njeno splošno počutje. Poleg tega se maternica pod vplivom hormona oksitocina, ki se izloča ob tem, ko otrok stimulira bradavice, intenzivneje krči. Krčenje maternice prve dni ali tedne po porodu čutijo mnoge ženske, zlasti tiste, ki so že kdaj rodile. Tako se ta izjemni organ, ki se je med nosečnostjo močno raztegnil, hitreje povrne na prvotno velikost, obenem pa se s tem zmanjša verjetnost hudih poporodnih krvavitev.

Mnoge matere se po porodu srečujejo tudi s presežkom kilogramov in ravno dojenje jim lahko pomaga, da laže dosežejo telesno težo, ki so jo imele pred porodom. Običajno je, da si telo med nosečnostjo pripravi nekaj rezerve za dojenje – kak kilogram ali dva maščobnega tkiva, včasih pa tudi več. Gre za naravno pripravo na čas dojenja, ko telo na dan porabi približno 750 kilokalorij več kot sicer. Tako se odvečni kilogrami brez posebnih ukrepov in na prijeten način počasi "pretvarjajo" v mleko, seveda ob ustrezni materini prehrani. Niso redke doječe matere, ki so nekaj mesecev po porodu s svojo postavo celo bolj zadovoljne kot pred nosečnostjo.

Z različnimi raziskavami je bilo dokazano, da se ženska, ki polno doji (ki otroku ne dodaja druge hrane ali pijače, ki doji pogosto, vsaj na tri ure, kar velja tudi za ponoči, in ki otroku ne daje dude) lahko z 98% zanesljivostjo zanese, da ne bo ponovno zanosila. To pomeni, da je polno dojenje zelo učinkovita naravna metoda kontracepcije, ki nima negativnih stranskih učinkov na telo, kakršne imajo mnoge druge kontracepcijske metode. Otrok, ki potrebuje mater do te mere, da se želi dojiti tako pogosto, kratko malo še ni pripravljen na sorojenca in odziv materinega telesa na to sporočilo je preprosto popoln.

Ko se mati in otrok uskladita, dojenje ponavadi lepo steče in postane za oba užitek. Mati se med dojenjem otroka spočije, saj ji ni treba tekati po stekleničke, jih greti ali hladiti, pomivati, sterilizirati, skrbeti za nabavo nadomestnega mleka ipd., pač pa lačnega ali nerazpoloženega  dojenčka kratko malo stisne k sebi. Pri prsih ga namreč v vsakem trenutku čaka materino mleko, brezhibno čisto, ravno pravšnje temperature in idealne sestave, da se potolaži, nahrani in odžeja.

Če mati doji, je tudi nočno hranjenje mnogo preprostejše in manj moti njeno spanje, spanje dojenčka in ostalih družinskih članov. Nekatere matere imajo dojenčka tudi ponoči pri sebi in ga podojijo kar v polsnu ali pa že med dojenjem zaspijo nazaj.

Zelo zanimivi so tudi rezultati raziskav, ki kažejo, da je pri ženskah, ki so dojile daljši čas, manjša verjetnost, da bodo zbolele za rakom dojke ali rodil. Dokazano je tudi, da dojenje zmanjšuje tveganje, da bo ženska zbolela za osteoporozo, saj se po končanem dojenju absorpcija kalcija v telesu izredno poveča.

ČUSTVENE PREDNOSTI DOJENJA ZA MATER

Dojenje nudi številne priložnosti za zbliževanje  in tako gradi ljubeče razmerje med materjo in otrokom. Tesen telesni stik je za otrokov psihični razvoj ravno tako pomemben, kot je na primer za otrokov telesni razvoj pomembna ustrezna prehrana. Ti ljubeči dotiki imajo pomembno vlogo, ker povečujejo materino občutljivost za zaznavanje otrokovih potreb, saj sta na simbolni ravni še vedno eno, in kar se dogaja enemu, intenzivno občuti tudi drugi. Tako mati laže ugotovi, kaj je vzrok otrokovega joka in kako ta vzrok odpraviti.

Tudi hormoni, ki se sproščajo ob dojenju, vplivajo na večjo občutljivost mater pri zaznavanju otrokovih potreb. Poleg tega učinkujejo pomirjujoče in blagodejno vplivajo na splošno počutje mater.

Matere, ki dojijo, so pogosto zaradi tega tudi bolj samozavestne. Ponosne so na svoje telo, ki pripravlja in nudi dojenčku idealno hrano. Ponosne so, da mu lahko z dojenjem nudijo najboljšo popotnico v življenje - tako v pogledu otrokovega telesnega kot seveda tudi psihičnega razvoja.

Vsaki mami je zelo hudo, ko dojenček zboli. Dojenje močno olajša skrb za malega bolnika, saj materinega mleka, v nasprotju z drugo hrano ali celo pijačo, dojenčki praviloma ne zavračajo. Dojenje preprečuje nevarnost dehidracije in verjetnost, da bi moral dojenček zato morda celo v bolnišnico. Dojenje pa malemu bolnika nudi tudi izredno čustveno ugodje, ki mu pomaga k hitrejšemu okrevanju. Zavest, da je storila najboljše, kar je možno, pri  materi zmanjša občutek nemoči  v zvezi s tem, kako bi lahko otroku pomagala.

Dojeni otroci imajo mehkejšo kožo, na dotik čvrsto in elastično, dišijo zelo prijetno in celo njihovo blato in to, kar izbruhajo, nima neprijetnega vonja. Vse to ugodno vpliva na materina pozitivna čustva, da o ostalih družinskih članih niti ne govorimo.

Na koncu lahko omenim še dve prednosti dojenja. Starši, ki se z dojenčkom odpravljajo na pot, so v veliki prednosti, če je otrok še dojen. Skrbi o tem, ali so vzeli s sabo dovolj mleka v prahu, o oporečnosti vode, o gretju ali hlajenju pripravljene hrane, o umivanju stekleničk – vse to ob dojenju odpade. Tako ostane več časa za doživljanje potovanja, za sproščen klepet in krepitev družinskih vezi.

V času, ko mnoge mlade družine pestijo finančne tegobe, in je tudi zato življenje bolj stresno, ne gre zanemariti dejstva, da ima materino mleko poleg vseh drugih tudi to prednost, da je zastonj. Mesečne prihranke družine, kjer mati doji, lahko izrazimo v tisočih tolarjev, če pa prištejemo še stroške za stekleničke, cuclje in sterilizator, pa prihranek energije in časa, se v enem letu nabere že presenetljivo visok znesek, ki ga lahko namenimo za zadovoljevanje drugih potreb.

Telefonsko svetovanje

  • Maja 051/759 034
  • Alenka 04/5741 415

  • Mateja 031/491 148

  • Irena 059/037 524 (popoldne)
  • Urška 01/518 60 90 (dopoldne)

  • Ana 051/318 214 (dopoldne)