Sporočilo
  • EU Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah

    Ta spletna stran uporablja piškotke za upravljanje avtentikacije, navigacijo in druge funkcije. Z uporabo naše spletne strani se strinjate, da smemo namestiti takšne piškotke na vašo napravo.

    Oglejte si Direktivo o zasebnosti in elektronskih komunikacijah

Predstavitev La Leche League International

1. Predstavitev La Leche League International

Namen organizacije LLLI je spodbujati dojenje, širiti informacije, posredovati podporo in pomoč materam, ki želijo dojiti svoje otroke.

LLLI je neprofitna, nepolitična in nereligiozna mednarodna organizacija, ki je razširjena v 66 državah sveta. Združuje številne matere, prav tako pa z organizacijo sodelujejo strokovnjaki s področja medicine in psihologije: profesionalni strokovnjaki za dojenje IBCLC (International Board Certified Lactation Consultants), zdravniki, pediatri, porodničarji, medicinske sestre, babice, psihologi in drugi.

LLLI deluje kot nevladna organizacija, svetovalka pri UNICEF in WHO ter številnih nacionalnih odborih za spodbujanje dojenja in nacionalnih pediatričnih akademijah.

Pri LLLI verjamemo, da je dojenje izredno pomembno tako za otroka, mater in družino, kakor tudi za celotno družbo.

1.1. Kratka zgodovina organizacije LLLI

Pred petdesetimi leti, leta 1956, se je sedem mater z otroki srečalo na pikniku. To so bile ustanoviteljice te, danes velike organizacije, v kateri dejavno in čilo sodelujejo še dandanes. Prvo uradno srečanje LLLI je bilo 17. oktobra 1956 v ameriški zvezni državi Illinois. Na srečanje je prišlo sedem ustanoviteljic in pet njihovih nosečih prijateljic. Prva srečanja so bila zelo neformalna in nestrukturirana, ko pa se je število pridruženih članic začelo naglo povečevati, so ustanoviteljice vpeljale tematske serije srečanj, kakršne potekajo še danes.

Ime La Leche League je bilo izbrano leta 1957. “La Leche” je španska beseda in pomeni mleko, izhaja pa iz “Nuestra Segnora de la Leche y buen Parto” - “naša gospa za srečen porod in obilje mleka”. Takšno ime je bilo izbrano zato, ker v tedanji puritanski Ameriki beseda dojenje ni bila sprejemljiva.

1.2. Organizacija LLLI danes

LLLI je neprofitna, nepolitična in nereligiozna mednarodna organizacija, ki je razširjena po vsem svetu. Razdeljena je na sedem regij: Evropo, vzhodne ZDA, zahodne ZDA s Kanado, Južni Pacifik z Azijo, Afriko, Srednji vzhod in Latinsko Ameriko.

Vsaka regija ima svoj odbor (board), članice odbora se volijo v posameznih regijah. Regije se združujejo v t.i. LLLI Board of Directors (BOD). Člani LLLI BOD pa so tudi ljudje s posebnimi znanji, npr. zdravniki ali pravniki. Z organizacijo sodeluje veliko zunanjih sodelavcev.

Organizacija LLLI je danes priznana kot največja avtoriteta na področju dojenja. LLLI ima svetovalni status v United Nations Children's Fund (UNICEF) in je v neposredni zvezi s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO - World Health Organisation) in številnimi drugimi nacionalnimi organizacijami in odbori. Organizacija LLLI je tudi ustanovitvena članica organizacije World Aliance for Breastfeeding Action (WABA). LLLI  skrbi za izobraževanje v The Accreditation Council for Continuing Medical Education za zdravnike severne Amerike.

Z leti, medtem ko je skupina rasla v veliko mednarodno organizacijo, so temeljni cilji še vedno ostajali enaki: temelj svetovanja je t.i. »svetovanje mame mami”. Akreditirane svetovalke za dojenje so lahko le matere z izkušnjo dojenja ali so hranile dojenčka s svojim mlekom (v posebnih situacijah).

1.3.    Pomoč “mame mami”

Svetovalka za dojenje je mati, ki ima izkušnjo z dojenjem in pomaga drugi materi pri vprašanjih in težavah v zvezi z dojenjem. Pristop mama-mami je temeljni pristop dela v LLLI. Eden od pomembnejših vidikov dela svetovalk za dojenje je ta, da matere spodbujamo v njihovi samozavesti, da se zanesejo na svoj materinski instinkt. Tako postane mati močnejša in bolj suverena in se nauči razreševati probleme tako, da opazuje svojega otroka in se odziva na njegove potrebe. Slovenski izraz svetovalka za dojenje ni najbolj primeren, saj materam pravzaprav ne svetujemo ampak jih poslušamo, prepoznavamo njihove stiske, jim podajamo znanje in informacije. Matere same pa so tiste, ki se odločijo, kako bodo ravnale in kakšno pot bodo izbrale.

Marjeta:

Prva dva ali trije meseci je bilo precej nasprotujočih se čustev. Od vzhičenosti in ganjenosti nad čudovitim malim bitjem in nad čarobnostjo materinstva, do malodušja in nestrpnosti do sebe in drugih, občutkov da ne bom zmogla, da ne znam biti mati, da sem v vsem sama, da bi najraje odšla na počitnice.

2. La Leche League International (LLLI) in Slovensko društvo za podporo in pomoč doječim materam

Svetovalke za dojenje, nosečnice, matere, očetje in otroci se že sedmo leto združujemo v Slovenskem društvu za podporo in pomoč doječim materam, ki je del mednarodne organizacije za dojenje La Leche League International (krajše LLLI).

Šest slovenskih svetovalk za dojenje nudimo brezplačno pomoč in podporo po telefonu, prek elektronske pošte in na spletnem forumu »Dojenje« na www.med.over.net. Organiziramo redna mesečna srečanja v Ljubljani, Mariboru in Škofji Loki, na katerih obravnavamo teme, ki se tičejo dojenja, starševstva in vzgoje. Srečanja obiskujejo bodoče, doječe in druge matere, očetje in otroci.

Svetovalke za dojenje pri LLLI se redno izobražujemo in izpopolnjujemo o dojenju, sodelujemo z lokalnimi zdravstvenimi ustanovami in zdravstvenim osebjem, objavljamo članke o dojenju ter dejavno pomagamo pri izobraževanju pripravnic, bodočih svetovalk.

LLL Slovenija

Foto: Š. Morojna

3. Zakaj potrebujemo informacije o dojenju?

Klavdija: Predstavljala sem si, da je starševstvo veliko lažje, kot je v resnici. Da si lahko popoln starš, ki ni nikoli utrujen – potem pa vidiš, da ni vse tako preprosto.

 

Za uspešno dojenje nista vedno dovolj le želja in odločitev matere, temveč so za to potrebne tudi ustrezne informacije, podpora in pomoč. Informacije o dojenju lahko matere danes dobijo v šolah za starše, številnih specializiranih revijah in časopisih, knjigah, po ustnem izročilu od svojih sorodnic in prijateljic ter na spletnih straneh. V porodnišnici so matere dobro oskrbljene s podporo in pomočjo pri dojenju, toda ko pridejo domov, te podpore nimajo več. Ko se pojavijo težave, mati lahko pokliče svetovalko za dojenje ali pa se obrne na lokalno zdravstveno ustanovo (patronažno službo, posvetovalnico za dojenčke).

Marjana: Družina mi je bila v pomoč. Kritiziral me ni nihče. Proti nasprotujočim se nasvetom pa sem se bojevala z znanjem.

3.1 Zakaj moderne ženske ne znamo več dojiti?

Ker razširjene družine niso več pogosta oblika družinskega življenja, sta se znanje in umetnost dojenja izgubila. Mnoge matere se tako z dojenjem ne srečajo prej kot šele ob rojstvu svojega otroka. Miti in napačne informacije o dojenju pa so žal še vedno zelo prisotni. Mlade matere danes nimajo zadostne podpore in pomoči, in od svojih mater niso deležne znanja in modrosti o dojenju. Informacije o dojenju lahko dobijo le iz knjig, medijev, skupin za pomoč ter zdravstvenih delavcev. Te informacije govorijo predvsem o možnih težavah in o tem, kako jih reševati.

Petra: Informacije doma – od raznih tetk, drugih mamic in vseh pametnjakovičev – sem dobila najrazličnejše nasvete. Od tega, da imam vodeno mleko, da je mleko premalo močno, da je polno dojen otrok žejen… Kljub temu, da je otrok fantastično napredoval, so vsi dvomili v mojo sposobnost dojenja.

Telefonsko svetovanje

  • Maja 051/759 034
  • Alenka 04/5741 415

  • Mateja 031/491 148

  • Irena 059/037 524 (popoldne)
  • Urška 01/518 60 90 (dopoldne)

  • Ana 051/318 214 (dopoldne)

 

 

TRR društva za nakazilo članarine in prostovoljnih prispevkov SI56 6100 00015638 978 pri Delavski hranilnici